Ob spodnjem zapisu smo ustvarjali v kombiniranih likovnih tehnikah.

Na burji so zrasli naši pradedi in se kalili. Sejali so, želi in stali vzravnano, z nogami trdno vkopani v tla. Rdečih lic in skuštranih glav so zrli po dolini Vipavski in ob večerih prepevali domače pesmi. Če povprašaš učence naše šole, jim burja ni všeč, ker jim zjutraj pokvari pričesko in na deževen dan obrne dežnik. Ko zavije z Gore, se gospodinjam perilo hitreje suši in dvorišče se samo pometa. Prečisti se zrak in zbistrijo se misli. Ajdovci smo rastli z burjo. Brez nje, vinogradov in naših domačih mesnin ne bi bili to, kar smo – ljudje vedre narave. Na račun burje se radi pošalimo, kadar nam zastonj peska avtomobile in prestavlja gredice. Včasih »ima burja mlade«, takrat piha, da bi komu glavo odneslo. Kaj pa, če »imajo mladi burjo«? Takrat se skupaj z otroškim vriščem in smehom nagajivo splazi krog vogalov, se prikrade v šolo, nam premeša barve in šepne navdih na uho. Kaj se zgodi, ko pride burja k Vam na obisk? Vam zmeša štrene ali nariše nasmeh na obraz? Kaj domišljija šepeče?

Na natečaj pošiljamo dela naslednjih učencev:

- Lara Tričić

- Neža Berlec

- Leni Fabjan

- Lia Lina Pavlenč

- Tia Klevže

- Zoja Omahna

- Lučka Oražem

- Ema Loparič

- Hana Kozjan