JEZIK NI OVIRA

V tednu od 19. do 23. septembra je moje delovno mesti na Finski šoli Madekosken koulu v mestu Oulu, ki je 600 km severneje od Helsinkov. Na šolo me je povabila moja dobra prijateljica, učiteljica Marika, ki je finska strokovnjakinja za poučevanje na prostem. Vedno sem vesela, ko lahko z nekom izmenjam izkušnje in se kaj novega naučim. Delo v timu pa je še posebej prijetna izkušnja. Finski učitelji so v začetku malo zadržani in previdni – skrbi jih predvsem angleščina. Potema pa kmalu postanejo odprti in povabila v učilnice so začela kar deževati. Na koncu mi bo seveda zmanjkalo časa, da bi z vsemi delila vsaj kakšno uro pouka. Zagotovo pa bodo ostali stiki, ki bodo izhodišče za izmenjavo dobrih praks.

V času svojega bivanja na Finskem pa sem se preizkusila tudi v poučevanju finskih učencev. Res je, da ne znam finskega jezika (razen nekaterih redkih besed), ampak vsak učitelj poleg angleščine pozna univerzalni jezik in to je govorica telesa. In seveda so roke univerzalni jezikovni pripomoček. Na ta način sem učence od prvega do šestega razreda naučila nekaj pesmi, štetja, angleščine in značilnosti jeseni. Lahko sem jim celo pomagala pri učenju branja v finščini in računanju pri matematiki.

Učiteljem, učencem in ostalemu šolskemu osebju sem predstavila Slovenijo, Kamnik in našo šolo ter šolski sistem. Pokazali so veliko zanimanje za lepote naših krajev in ugotovili, da se naše šole ne razlikujejo kaj dosti od njihovih. Tega sem bila najbolj vesela, ker vem, da velja finski sistem za enega najboljših v Evropi.

Torej smo tudi na OŠ Marije Vere na pravi poti!!

Kristina Ločniškar