Če je bil prejšnji pohod jesensko obarvan, smo tokrat zamenjali letni čas. Začeli smo sicer megleno in brez snega, gozdne poti so nas vodile mimo vasice Brezje, kjer smo prvič pomalicali. Višje kot smo bili, bolj se je kazalo sonce. Odprl se je prečudovit pogled na Kamniške Alpe, na vrhu pa sneg, sonce in veselje. Poleg malice iz nahrbtnika, smo našli presenečenje, ki ga nam je pustil sam Miklavž - celo vrečo čokoladnih bonbonov.
Kot se za zimo spodobi, je bilo pošteno mraz, zato smo na pol v teku in na pol v dričanju začeli našo pot v dolino. Nižje kot smo bili, manj je bilo snega. V dolinici Samotnega Malna smo se še enkrat ponosno ozrli na osvojeni vrh in ko so nas v vasici Oševek, blatne in prijetno utrujene k sebi stisnili starši, smo jim že hiteli pripovedovati o vseh prigodah na poti.
Komaj čakamo, da spet gremo.