VLASTA:

Prvo izobraževanje je potekalo na Švedskem. Udeležilo se ga je 22 učiteljev iz Grčije, Italije, Španije, Češke, Slovaške ter Hrvaške. Zanimivo je bilo opazovati, kako se na severu spopadajo s trenutnimi razmerami. Švedska je dežela, ki ima zelo veliko narave. V nekih pogledih je podobna naši deželi. Veliko je gozdov, voda, travnikov ... skratka prostora za izvajanje pouka in dejavnosti na prostem je ogromno. Švedi imajo rek, da nobeno vreme ni slabo, slaba je le oprema, s katero se podamo v naravo. Preskok v glavi je najpomembnejši in meni le-ta ni delal težav. Skupaj z voditelji smo se vsak dan podali ven. Vozili smo se s kanuji, plezali po rovih, v katerih ponoči domujejo troli, si skuhali kosilo pri odprtem ognju, plavali v hladnem jezeru, se podali na pohod ter se veliko sprehajali po gozdovih in travnikih. Vmes pa smo vpletali različne igre, ki se jih z otroki lahko igramo na prostem ter se učili različnih veščin za čim bolj kvalitetno delo v naravi. Narava je eno samo veliko igrišče, le znati ga moramo izkoristiti. Med učenjem niso manjkali niti strokovni napotki, ki mi bodo še kako prav prišli za delo pri nas.

Obiskali smo tudi lokalno šolo, kjer nam je ravnateljica razložila njihov sistem dela. Zaradi korone pa v razred žal nismo mogli vstopiti.

Znanje, ki sem ga pridobila na Švedskem, bom lahko v kar največji meri uporabila za delo v razredu, prav tako pa bom s tem "okužila" svoje sodelavke in sodelavce. Tovrstne izmenjave so izredno pomembne za učiteljevo rast in razvoj na strokovnem področju.

HELENA:

Drugo izobraževanje je potekalo v glavnem mestu Italije, Rimu. Skupaj se nas je izobraževalo 28 učiteljev iz Slovenije, Grčije, Latvije, Romunije, Španije in Poljske. Na izobraževanju smo se učili prepoznavati stereotipe in predsodke, ki vladajo v naši družbi in dejavnosti, s katerimi jih lahko premagamo. Kako pomagati učencem tujcem, da jim bo v šoli lažje, spoznali smo tudi, skozi katere faze gredo učenci, ki se preselijo iz tujine ali iz drugega kraja. Kako prepoznati, kdaj nastopijo obdobja krize in s kakšnimi pristopi pomagati tem otrokom. Učili smo se strategij reševanja sporov v razredu, kako poučevati v naravi, uporabljati neformalne oblike učenja ter pri svojem delu uporabljati inkluzivno (vključujočo) pedagogiko. Z učitelji smo si izmenjali primere dobrih praks, izkušenj pri delu v času epidemije in izven nje. Spoznala sem nove kulture, različne običaje in spletla vezi za morebitne skupne projekte z učenci iz različnih šol v Evropi.

“Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Vsi udeleženci izobraževanja so bili v času izobraževanja v zaprti skupini in so imeli izpolnjen PCT.”