Zadnje čase opažam, da so se me dotaknile torkove večerne oddaje o ekološki problematiki. Nagovorila me je oddaja o odpadkih, ki je prikazovala, kako rešujejo ptice, ki poginjajo zaradi zaužite embalaže. Opažajo namreč, da v zadnjih letih nekatere vrste ptic ob morju zaužijejo veliko več kosov plastike kot prejšnja leta, saj je embalaže v morju vedno več. Ptice ne razlikujejo med hrano in embalažo. Ker plastike ne morejo prebaviti, ta ostane v njihovem prebavnem traktu, kar pa sčasoma povzroči, da poginejo. Strokovnjaki, ki se trudijo za njihov obstoj, pri njih sprožijo bruhanje in s tem omogočijo, da lahko preživijo, če ni že prepozno.

Sprašujem se, ali tudi jaz prispevam k temu onesnaževanju.  V zadnjem času pazim in opozarjam, da uporabljamo čim manj embalaže. Za obisk trgovine poskušam vzeti trajne vrečke za sadje in zelenjavo. Domači večkrat pozabijo na naše dogovore, vendar ne obupamo in se trudimo naprej. Poskušamo kupovati stvari, ki niso v embalaži oz. katero lahko kasneje ponovno uporabimo. Najbolj pa nam ustreza, da lahko gremo s trajno embalažo na tržnico ali kar do kmeta. Tako se izognemo nepotrebni embalaži, hkrati pa dobimo lokalne proizvode, ki so veliko bolj kvalitetni kot ostali, za to pa ni bilo potrebnega prevoza na stotine kilometrov, ki onesnažuje naše ozračje. Res je, da so malo dražji, vendar so bolj zdravi. Naš rek je: »Raje malo manj, pa tisto bolj kvalitetno.« Najbolj pa se obnese, da kruh pečemo kar doma, saj je obisk trgovine v tem primeru manjši.

Opažam, da delam največje napake, ko odidem v trgovino lačna. Takrat se ne držim tega, kaj piše na listku in v nakupovalnem vozičku pristane veliko nepotrebnih stvari. Najbolje je, da pred obiskom trgovine  pogledam, kaj že imamo, in šele nato napišemo jedilnik. Na listek pa napišemo le stvari, ki jih še potrebujemo. V tem primeru hrane ne mečemo stran. Poskušamo, da hrane ne zavržemo, temveč da krompir, kruh in meso porabimo za drugo jed, ostanke sveže zelenjave in sadja pa kompostiramo. Prav pa nam pride tudi vrtiček, saj je pot od vrta do lonca zelo kratka.

Druga oddaja, ki se me je v zadnjem času tudi dotaknila, pa je bila o podnebnih spremembah. Govorila je o tem, kako zaradi onesnaževanja in taljenja večnega ledu izginjajo nekateri kraji na Zemlji, ki so poplavljeni, ljudje pa ostajajo brez prebivališč. Tudi požari in potresi ter druge naravne katastrofe so vedno bolj pogosti ter so lahko odraz onesnaževanja in posledično vedno višjih temperatur in spremenljivega podnebja. Nekatere živali, kot je netopir, na drugem koncu sveta se ne morejo več prilagoditi visokim temperaturam in poginejo, kar pa vpliva na porušenje naravnega ravnovesja.  Zaradi  podnebnih sprememb pa v drugem delu sveta trpi veliko ljudi, nekaj pa jih tudi izgubi življenje.

Pri nas se trudimo za manjše onesnaževanje z izmenjavo otroških oblačil, čeprav včasih pri nas zasedajo preveč prostora. Vendar sem zelo vesela, ko jih podarim nekomu, ki jih potrebuje. Drugič pa smo mi deležni podarjenih oblačil. Kakšen del pohištva tudi ponovno uporabimo. Na ta način skrbimo za »recikliranje«. V zadnjem času pa sem od eko koordinatorice na naši šoli izvedela, da v Zlati ptički lahko napolnimo lastno embalažo s čistilom, šamponom, milom in testeninami, rižem ter oreščki in tako ne pride do odpadka.  Pralni prašek pa lahko naredimo kar doma iz marsejskega mila.

Že nekaj časa zbiram pogum, da bi odpovedala reklamne letake, vendar se mi doma upirajo in bom morala še malo počakati, da odločitev dokončno dozori. Trudim pa se, da se držim ekoloških smernic in k temu nagovarjam tudi druge: zavrni, zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj, kompostiraj.

Zavedam se, da ga včasih polomim in da v tistem trenutku nisem najboljši zgled. Vendar sem se odločila, da se bom trudila še naprej. Tudi vi me večkrat navdihujete z ekološkim zgledom in ravnanjem in se veliko naučim tudi od vas. Vem, da bomo le s skupnimi močmi lahko ohranili našo  ljubo Zemljo, saj gre za naše skupno dobro. Naj nam bodo zgled naši predniki, ki so sadili drevesa za naslednje generacije, sadove njihovega dela pa danes žanjemo mi.

Sonja Dobovšek