Seveda smo začeli s slovensko himno, kot se za državni praznik spodobi. Naša himna, sedma kitica Prešernove Zdravljice, sodi med redke himne, ki zavračajo vojne in prepire. Prav nasprotno, Zdravljica poudarja povezanost in prijateljstvo med vsemi narodi.
In prav himna je bila v nadaljevanju rdeča nit naše proslave. Vita in Marcel, ki sta povezovala prireditev, sta se spominjala slovenskih športnikov in njihovih dosežkov pod slovensko zastavo. Tako smo se spomnili na veslača Iztoka Čopa in Denisa Žveglja, ki sta prva osvojila olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo. Pa na Brigito Bukovec, Tino Maze, Vasilija Žbogarja in še in še bi lahko naštevali.
Vito in Marcela so pospremili učenci naše šole, ki so omenjene športe na zabaven in igriv način tudi uprizorili. Gledalci pa so jih ob tem spodbujali z bučnim in navdušenim aplavzom.
Prireditev je doživela vrh s prav posebno športno točko.
Kakšno? To pa naj ostane skrivnost. Pšššš.