»Gozd je naše bogastvo,« so nam govorili že predniki in so v skladu s tem tudi ravnali. Drevesa so nasadili za svoje potomce, da so lahko prejemali sadove gozda. Gozd so imeli za vir kurjave, za pohištvo, druge izdelke in gradnjo, pobirali so gozdne sadeže ter ga imeli za steljo živalim, za kar ga uporabljamo še danes. Zavedali so se, da gozd ščiti tudi pred erozijo in skrbi za dober zrak, zato so skrbno ravnali z njim. Še danes veliko kmetov skrbno ravna z gozdom, saj se zavedajo njegove neprecenljive vrednosti. »Zdrav gozd, zdravi ljudje,« saj gozdovi izboljšujejo kakovost zraka. Kaj nam pomenijo, bi se verjetno zavedali šele, ko gozda in njihovih koristi v našem okolju nenadoma ne bi bilo več.
V času koronavirusa pa opazimo, da je število obiskovalcev gozda naraslo, saj je tudi naš prostor sprostitve in rekreacije. Prost dostop v gozd v Sloveniji je naš privilegij in ni nekaj samoumevnega. Zato je potrebno upoštevati nekatere omejitve. Pomembno je, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj.
Učenci podaljšanega bivanja 1. c razreda so nam z učiteljico Brigito Plemeniti na vhodu šole s plakatom lepo prikazali, kako naj skrbno ravnamo z gozdom:
- Majhna in velika drevesa ter grmi so živa bitja, zato jih spoštuj in ne poškoduj!
- Gozdne živali so zelo plašne in se pred človekom umaknejo. Ne vznemirjaj jih s hrupom. Pse vodi na vrvici!
- Smeti in odpadki ne spadajo v gozd. Pospravi jih za seboj in odnesi v smetnjak oziroma na krajevno odlagališče!
- Voda je dragocena. Gozd jo čisti, zadržuje in nam jo pomaga ohranjati pitno. Sodeluj pri tem tudi ti in ne spuščaj v vodo ali gozdna tla škodljivih snovi!
Prav je, da se držimo teh načel, saj smo v gozdu gostje. V skladu s tem pa gozdne plodove nabiramo v zmernih količinah in ne nabiramo zaščitenih rastlin.
Če ste se v teh dneh kaj sprehajali po gozdu, ste najbrž že opazili čemaž, ki je zelo zdravilen. Čemaž čisti kri, kožo in dihala. Znižuje krvni pritisk in holesterol. Pomaga pri slabi prebavi in izgubi apetita. Čisti ledvice in mehur. Poživlja telo in daje energijo ter blažilno deluje na živčni sistem. Paziti morate, da ga ne zamenjate s šmarnico, ki je strupena. Čemaž ima namreč zelo značilen vonj po česnu. Na drugi sliki opazite rastišče čemaža.
Najpogosteje nabiram njegove liste, jih nasekljam in vložim v hladno stisnjeno olivno olje ter dodam nekaj soli. Kozarčke tesno zaprem. Vse leto ga uporabljam za dodatek k solatam, namazom, juhi, kruhu, omakam ali pa zelenjavnim jedem. Najraje pa imam čemažev namaz, katerega recept najdete v prilogi. Upoštevam pa omejitev, da lahko na dan naberem največ en kilogram čemaža.
Zavedam se, da bo obnova gozdov izboljšala naše okolje, saj je gozd za človeka veliko bogastvo. Prevzele so me misli, ki sem jih prebrala na lesu v tehniškem muzeju, zato jih delim z vami na zadnji fotografiji. Prošnja gozda. Človek!
Sonja Dobovšek