Ko zagledamo mavrico, smo vedno navdušeni.
Uživamo ob pogledu na darilo narave. Zaželimo si, da bi lahko prišli do njenega konca, saj se tam skriva vedro zlatnikov.
Da bi mavrica nastala, morata hkrati sijati sonce in padati dež.
Sonce nam prinese nasmeh, ob dežju pa smo kar malo slabe volje. Vendar mavrice brez obeh ni.
Tudi življenje nam prinese sončne, vesele dni ter dež, slabe dni. A ne smemo pozabiti, da je dež nujen: zalije vrt, spere prah, napolni luže, po katerih lahko skačemo.
Sprejmimo tudi deževne dni, vanje sami vnesimo sonce in si sami pričarajmo mavrico.
Bodimo sonce drug drugemu!