Danes sem se morala po enem tednu odpraviti v trgovino. Ne boš verjel, da so mi pred vstopom očistili ročaj nakupovalnega vozička. To se mi ni zgodilo še nikoli prej. Ni slabo, ampak v danih okoliščinah mi ni bilo prijetno. In veš, zakaj ne … ker se mi je zdelo, da so se ljudje pred trgovino in v njej gledali kot prestrašene antilope, ki bežijo pred levom. Po drugi strani se mi je zdelo, da med nami tam, ki smo vsi prišli po hrano, visi neka tiha napetost. Ampak meni se zdi, da smo še vedno ljudje, ki se moramo spoštovati.
Si kdaj pomislil o otrocih, ki imajo mamice prodajalke ali očke zdravnike. Ali poštarje, komunalne delavce … skratka na tiste otroke, ki zaradi trenutnih razmer ob sebi nimajo ves dan enega ali celo obeh staršev. Ki morajo dopoldne čisto sami delati vse naloge za šolo. Ker jim čisto nihče ne najeda in teži. Če si morda med njimi in skrbno opravljaš svoje šolske obveznosti, si velik junak.
Tako kot sem danes rekla eni od trgovk … da bi po koncu te koronazapletenezadeve morale dobiti medaljo za pogum. In veš kaj … ko mi je druga prodajalka na blagajni po plačilu rekla hvala, sem ji rekla: »HVALA, KER DELATE ZA NAS!«
A veš kaj, res sem ji bila hvaležna. Iz dna srca. Ker ravno hvaležnost je v teh dneh tista, ki nas varuje in zdravi. Ker moramo biti hvaležni, da smo doma na varnem. Hvaležni vsem tistim, ki delajo za nas in skrbijo za bolne. Ker hvaležnost je ena taka močna čarovnija, sploh če jo čuti več ljudi.
Je pa res, da sem danes dobila tudi ponudbo, da lahko odkupim, ne, celo dobim brezplačno devetletno deklico, ker nagaja sestrici in noče delati za šolo. Ali misliš, da bi morala sprejeti ponudbo in pomagati tej mamici, ki mi je pisala? Saj ti pa zagotovo ne kravžljaš živcev staršem, ane.
Verjamem, da si jim potihem hvaležen za priganjanje k delu. Ker ravno na tak način se boš naučil najbolj pomembnih veščin za življenje: recimo vztrajanje. Življenje je še dolgo. Nikoli ne veš, kdaj boš to veščino potreboval. Če ne prej, pa takrat, ko boš ti očka ali mamica.
V današnji dvojni številki našega časopisa se je nabralo res veliko prispevkov. Hvaležna sem vsem, ki ste jih poslali. Prijazno ste sodelovali tako učenci kot delavci šole.
Svetovalna delavka Nataša je odprla rubriko, kjer bo dajala staršem priporočila za še lepše skupno bivanje. Danes vas že čaka prvi prispevek, ki jih bo nizala enkrat tedensko. V priponki pa si lahko pogledaš tudi, kaj je zapisala o hvaležnosti.
Pisma bralcev so zapolnili učenci Andraž, Inja, Domen in Žiga, nekaj fotografij iz gozdnega sprehoda pa nam je poslala učiteljica Jožica, ki je v gozdu poslušala ptice. Za lažje prepoznavanje njihovega petja vam pošilja tudi glasbeno lestvico ptičjih popevk top 10.
Naša nova knjižničarka Barbara je za vas pripravila prispevek o Prvem pomladnem dnevu in svetovnem dnevu poezije.
Ker med vikendom ne boš delal za šolo (tako krutih staršev pa le nimaš, sicer pa javi in jih brezplačno odkupimo), bo več časa za ustvarjanje.
Ta vikend namenjamo kuharskim spretnostim. V prilogi te čakajo umetniške malice, ki jih je posredovala učiteljica Jana in cela kuharska knjižica, ki jo z vami deli učiteljica Polona. Učiteljica Katarina pa je poslala nekaj zajtrkov iz 6. razreda (kot naloga za GOS).
A zdaj vidiš, zakaj je to dvojna številka … ker bereš in bereš in še kar ni konec. Pišuka, še papirja mi bo zmanjkalo. Mamica Marija nam je poslala povezavo do gledališke igre Vihar v glavi, ki je na voljo za ogled samo še danes (namenjena pa je bolj starejšim učencem). Naša tajnica Mateja pa je poslala tole povezavo do super idej za ustvarjanje iluzij – Cooperfieldi hitro na plan!
Za konec pa z vami delim še rituale, ki jih lahko izvedete ob pomladnem enakonočju. Še posebej bi ti namignila, da naredi tisti spisek desetih stvari, za katere si hvaležen. Sploh pa si tak spisek treh stvari lahko narediš vsak večer. V kak poseben skriven dnevnik. Včasih pa si jih zapiši v svoje srce.
Kot vikend izziv pa pozivam vse mlade kuharje, da do ponedeljka ustvarite kakšno jed, recept in fotografijo pa delite z nami. Najboljše recepte bom objavila. Upoštevala bom 3 kriterije:
*jed naj bo zdrava,
*enostavna za pripravo in
*po okusu takšna, ki je povprečen učenec ne zalepi pod šolsko klop.
Zdaj pa še malo in vikend! Torbo pa skrij v omaro, da ne bi kakšna mamica želela vaditi učiteljskega poklica tudi v soboto.
Za zdravje s soncem naprej!
Katarina Kesič Dimic, specialna pedagoginja