Ljudje namreč spreminjamo okolje, saj proizvajamo vedno več izdelkov iz različnih snovi. Včeraj smo si ogledali film o ločevanju odpadkov in film Otoka iz smeti, velika kot kontinent. Učencem ni bilo vseeno, da živali v morju ovirajo odpadki, včasih pa so ti krivi tudi za njihovo smrt. Tudi ljudje, ki živijo tam, se vozijo s čolnom med smetmi. Sledila so razmišljanja, da je potrebno odpadke ločevati, saj tako omogočimo recikliranje in manjšo porabo naravnih virov energije. Učencem se je zdelo zanimivo, da lahko papir ponovno uporabimo sedemkrat. Učenci so predlagali, da bi se več vozili s kolesom in manj z avtom. Povedali so, da že uporabljajo trajno steklenico za vodo in s tem zmanjšajo porabo embalaže. Nekateri so z veseljem povedali, da svoja oblačila dajo svojemu sorodniku in s tem prispevajo k manjši porabi. Sklenili smo, da bomo uporabljali trajne vrečke in s tem zmanjšali odpadke.
Living the Change je film, ki me ni pustil ravnodušne. Govori o okoljski problematiki in potrebnih spremembah, saj se naravni viri energije zmanjšujejo. Prikaže zgodbe posameznikov, ki so se odločili, da naredijo nekaj za okolje.
Prva zgodba pripoveduje, kako se je družina v mestu odločila, da bo zmanjšala odpadke. Najprej so se vprašali, kaj sploh nujno potrebujejo. Začeli so uporabljati trajne vrečke. Ko so šli na tržnico, so meso shranili v plastično embalažo, ki so jo prinesli s seboj, sadje pa so tehtali kar v njihovi vrečki. Kupovali so lokalne proizvode in s tem prispevali k manjšemu onesnaževanju ter manjši porabi naravnih virov energije, saj sadje in zelenjava nista prepotovala na stotine kilometrov.
Druga zgodba govori o tem, kako se je zdravnik z družino iz mesta preselil v vas v manjšo hiško, kjer na vrtu z ženo pridelata skoraj vso zelenjavo, ki jo potrebujeta, nekaj pa jo v zameno za opravljeno delo dobita na bližnji kmetiji.
Tretja zgodba govori o tem, kako imajo v neki vasi na Novi Zelandiji ob določenih dneh prostovoljno popravljanje predmetov, ki ga izvajajo upokojenci. Popravljajo strojčke, kolesa, oblačila … S tem se povezujejo starejši in mlajši iz istega okolja in zmanjšujejo količino odpadkov.
Četrta zgodba govori o tem, da se je nekdo odločil, da bo pobiral organske odpadke in iz njih delal humus. To počne z velikim veseljem, saj je ustvaril že veliko količino rodovitne prsti.
Peta, šesta in sedma zgodba pa govorijo o tem, kako so ljudje okoli svoje hiše ustvarili naravno okolje – permakulturo, gozdni vrt in kmetijo z različnimi živalmi in rastlinami. S tem se preživijo in prispevajo k biotski raznovrstnosti. Določene živali prihajajo le v njihovo okolje.
Vse zgodbe v filmu so me nagovorile. Večkrat si rečemo: »Saj se ne bo nič spremenilo, če se le jaz trudim za okolje.« Vendar se stvari začnejo spreminjati, če začnemo pri sebi. Drugim smo tudi zgled. Vprašajmo se, kaj lahko mi storimo za našo ljubo Zemljo.