Cilji zdrave šole so:
- poskrbeti za okolje za delo in učenje, ki promovira zdravje: stavbe, igralne površine, pripomočki, varnostni ukrepi, šolska prehrana;
- spodbujati večjo odgovornost posameznika, družbe, skupnosti do zdravja;
- razvijati samospoštovanje pri učencih;
- spodbujati dobre med osebne odnose med učitelji in učenci, med samimi učenci, ter med šolo, domom in skupnostjo;
- omogočiti učencem čim več znanja in veščin, ki jih potrebujejo za odločanje, ki vpliva na zdravje.
Vsebinska rdeča nit Zdravih šol za šolsko letol 2014 / 2015 je »DUŠEVNO ZDRAVJE".

Biti duševno zdrav ne pomeni le ne imeti takšne ali drugačne duševne motnje. Zelo poenostavljeno lahko duševno zdravje opišemo vsaj še s tremi merili. Prvo opredeljuje človekovo notranje psihično stanje: sreča, dobro počutje, zadovoljstvo s samim seboj, dobra podoba o sebi. Drugo merilo duševnega zdravja so človekovi odnosi z drugimi in njegovo delovanje: dobri odnosi z ljudmi okoli nas, razumevanje drugačnosti, uspehi pri delu v šoli, službi in drugih dejavnostih, ki jih opravljamo. Tretje merilo duševnega zdravja je sposobnost človeka, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z različnimi situacijami, nalogami, obremenitvami in težavami.

Pozitivno duševno zdravje je povezano z našim počutjem. Kaže se v tem, ali in kako smo se sposobni spopadati s težavami, kako rešujemo konflikte, ali imamo dovolj močno socialno mrežo, ki nas ščiti in varuje.
V obdobju otroštva in adolescence je pozitivno duševno zdravje še posebej pomemben vir za otrokovo in mladostnikovo učinkovito soočanje z vsemi izzivi in spremembami, ki se dogajajo na telesni in duševni ravni. Zato je pomembno, da krepimo in spodbujamo otrokove in mladostnikove pozitivne plati, mišljenje, sposobnosti, močne točke.
Krepitev in ohranitev duševnega zdravja je odgovornost vseh. V vsakodnevnih situacijah bi moral biti prostor in čas za človeško in čustveno toplino, za razvoj dobre samopodobe, za pristne stike z bližnjimi, širšim okoljem in tudi z naravo.
Duševno zdravje je poleg telesnega zdravja nujen pogoj za uspešno delovanje posameznika, pa tudi skupnosti in družbe kot celote.

Življenje ni lahko za nikogar. A kaj potem?

Ohraniti moramo vztrajnost in še zlasti zaupanje vase.

Verjeti moramo, da smo za nekaj nadarjeni, in to uresničiti za vsako ceno.

(Marie Curie)

Koordinatorica: Katarina Komatar